slide 1
slide 2
slide 3
slide 4
slide 5

O medu

med vsiMed je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele. Nastane iz različnih virov: iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane. Osnovni material prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja.


Preprosto povedano je med razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: fruktoze (okoli 40%), glukoze (okoli 34%), saharoze (od 1-4 %), vsebuje še do 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), mineralne (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod, skupaj 22 elementov) in organske kisline, vitamine, beljakovine ter druge substance.

Poznamo več vrst medu, ki so dobile ime po rastlinah, na katerih čebele nabirajo nektar oziroma sladke sokove. Te so pri nas: akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med, smrekov med in hojev med.
Zaradi velike hranilne vrednosti, specifične arome in drugih lastnosti, je med zelo zastopan v prehrani v različnih oblikah. Ker je med sestavljen iz grozdnega in sadnega sladkorja, je lahko prebavljiv in se v telesu takoj spremeni v energijo.
Med, ali »nektar bogov« je izrednega okusa, ki je všeč skoraj vsakomur. Uživamo ga samostojno ali pa skupaj z različnimi živili v obliki napitka ali namaza. Uporaben je tudi pri peki peciva.

 

Priporočamo nakup kakovostnega medu, ki izvira iz okolja, v katerem bivate. Domači slovenski med je najbolje nabaviti neposredno pri čebelarju. Slovenija je prava zakladnica različnih vrst kakovostnega medu, med njimi so najbolj poznani cvetlični, akacijev, kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med.

 

 

Kristalizacija medu


Kristalizacija medu je naraven pojav, ki se v medu zgodi prej ali slej, ne povzroča pa nobenih kemičnih sprememb medu. Zaradi strjevanja je med tudi dobil ime strd. Hitrost kristalizacije je odvisna od sladkorne sestave medu (razmerja glukoza/fruktoza), količine vode v medu in temperature hranjenja. Kozarec s kristaliziranim medom postavite v toplo vodo in kristali se bodo utekočinili. Medu ne segrevajte preko 40 °C, ker lahko izgubi svoje zdravilne lastnosti.


V čebelarstvu Vidovič vam nudimo:

  • Steklene kozarce medu po 250 g, 450 g in 900 g
  • Večje količine po dogovoru s kupci

 

 

CVETLIČNI MED

 

cvetlicni rezan skupaj

 

Cvetlični med so nabrale čebele na cvetočih slovenskih travnikih in sadovnjakih. Je rumeno rjave barve, ki je odvisna od cvetlic , kjer so čebele nabirale medičino. Običajno kristalizira hitro, kristalizacija je lahko popolna ali pa delna z velikimi kristali.


Cvetlični med uvrščamo med lažje prebavljive medove blagega okusa, primernega tudi za otroke in starejše. Posebej se priporoča uživanje tega medu srčnim bolnikom in bolnikom z nizkim krvnim tlakom.
Cvetlični med je okusen na kruhu ali v pecivu, primeren je za pripravo lahkih mesnih jedi ter za pripravo solat in raznih napitkov.

   

AKACIJEV MED

 

akacijev med

Je tekoč, skoraj brezbarven ali nežno rumen, milega okusa in brez izrazitega vonja. Velja kot odličen namaz na kruh in nepogrešljivo sladilo za čaj, kavo in sadne torte. Ta med pomirja in deluje ugodno pri nespečnosti, težavah v obdobju mene ter za neješče otroke.


Akacija ali robinija je znano medovito drevo toplejšega podnebja. Začetek njenega cvetenje je predvsem odvisen od začetka pomladi. Prvi cvetovi se tako lahko odprejo že prve dni maja, njeno cvetenje pa se lahko zavleče tudi v junij. Paša na akaciji je zelo odvisna od vremena, v idealnih vremenskih razmerah je lahko zelo bogata. S svojimi čebelami to pašo izkoriščam doma in pa v Prekmurju.

  

 

  

 

GOZDNI MED

 

gozdni med


Gozdni med, ima različne odtenke rjavkaste barve, saj je naravna mešanica medu, ki nam ga ponujajo naši gozdovi. Ker vsebuje veliko rudninskih snovi (zlasti železa), se priporoča pri slabokrvnosti, krepi pa tudi odpornost organizma.
Čebele na gozdni paši nabirajo medičino in mano na različnih drevesnih vrstah in rastlinah gozdne podrasti. Zato je med s te paše precej raznolik, odvisno od vrste, ki v njem prevladuje.

   

KOSTANJEV MED

 

kostanj rezan skupaj


Kostanjev med je temnejše rjavordeče barve z vonjem, ki spominja na pelin in je bolj ali manj grenak. Grenčina izvira iz zrnc cvetnega prahu, ki ga je v tem medu zelo veliko. Vitaminska vrednost kostanjevega medu je zato večja kot pri drugih vrstah medu. Nepogrešljiv je zlasti v peki peciva in potic. Ugodno deluje pri motnjah prebave in presnove, prav tako tudi pomirja.


Pravi kostanj je za čebele zelo pomembna medovita rastlina. Čebelam nudi ob medičini tudi obilico cvetnega prahu. Dolgi resasti cvetovi se odprejo v juniju, njegovo cvetenje pa traja vse do prvih dni julija. Kostanj je zelo občutljiv za medenje in če ga nekajkrat opere dež, pomeni to že precej slabši donos s te paše. Kostanjev med pridobivamo v neokrnjeni naravi v Halozah.

  

 

 

HOJEV MED

 

hojev rezan skupaj


Hojev med oz. jelkin med je temnejše rjavozelene barve in precej gost ter ne kristalizira rad. Ta med je skoraj brez vonja in zelo prijetnega, izrazitega okusa. Posebno se poda k črnemu kruhu, mlečnim napitkom in suhem sadju. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in »terpene«, ki mehčajo sluz pri boleznih dihalnih organov. Porabniki ga zelo cenijo, saj velja kot odlično sredstvo proti kašlju in bronhitisu.


Hoja ali jelka je prav tako kot smreka zelo pomembna za slovensko čebelarstvo. Pri nas velja za eno bolj muhastih paš, kadar pa zares zamedi, je bera lahko izdatnejša kot na katerikoli drugi rastlini.